Novice

kritike in recenzije

Fargo (2014– )

Filmski kotiček, 31. avgust 2014 ― Slovenski naslov: FargoDržava: ZDALeto: 2014Žanri: Krimi, DramaDolžina: 53'x10 ,  ImdbAvtor / Scenarij: Noah HawleyIgrajo: Billy Bob Thornton, Martin Freeman, Allison Tolman, Colin Hanks, Bob Odenkirk, Keith Carradine, Russell Harvard, Adam Goldberg "This is a true story. The events depicted took place in Minnesota in 2006. At the request of the survivors, the names have been changed. Out of respect for the dead, the rest has been told exactly as it occurred." Vpliv najsijajnejših primerkov sedme umetnosti  je po navadi zelo dolgovečen, iz perspektive življenjske dobe povprečnega Zemljana celo doživljenjski.  Ustvarjalci se v svojih delih pogosto poklonijo svojim vzornikom z detajlom, prizorom, ali kakšno drugo zapomljivo malenkostjo. Fargo bratov Coen je nedvomno klasik, ki je v večjem ali manjšem obsegu navdihnil številne avtorje. Osemnajst  let kasneje smo denimo dobili ameriško neodvisno produkcijo Kumiko, the Treasure Hunter (R: David Zellner), v katerem naslovna junakinja obsesivno gleda film posnet na VHS kaseti, ker želi narisati mapo in natančno določiti kraj, na katerem so junaki fiktivnega filma zakopali aktovko z denarjem. Po dolgotrajnih pripravah se odpravi v snegom in mrazom okovano Minnesoto in začne iskati kovček z denarjem. To najbrž ne bi storila, če bi videla tv serijo Fargo, ki nam med drugim razkrije, kaj se je zgodilo z omenjenim  kovčkom. To je ena izmed povezav, ki jih v svoj hommagu umetnini bratov Coen uvrsti ameriški scenarist Noah Hawley, idejni tvorec televizijske verzije Farga. Potrebno je poudariti, da serija razen nekaj manjših detajlov ni vsebinsko povezana s filmom. V seriji nastopajo drugi protagonisti, kraj dogajanja ostaja enak (ista zvezna država), ustvarjalcem pa je uspelo v tv format učinkovito prenesti stil in vzdušje izvirnika. Epicenter dogajanja je mirno mestece Bemidji, v snegom in ledom okovani Minnesoti. Bemidjiska policija bi verjetno še naprej reševala primere izginulih hišnih ljubljenčkov, če se v lokaln

[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov

Koridor, 31. avgust 2014 ― Pallbearer - Foundations of Burden: o Po bendovi zadnji plati Sorrow, ki je bila glasbena uprizoritev smrti, je Foundations of Burden nekoliko svetlejša in skorajda bodrilna – kolikor je doom metal to sploh lahko. Močno dostopen zvok se hvali z izredno obrtniškostjo in privlačno skovanostjo glavnega orožja dooma, kitarskih riffov, vendar onkraj pričakovane, tipične kvalitete album ne ponuja ničesar pretirano zanimivega. T. K. https://www.youtube.com/watch?v=weTue5bGAvg (celoten album) Sebastian Tellier - L'Aventura: o Markantnega Tellierja tokrat spremljamo na njegovi brazilski glasbeni avanturi. Mehkoba francoskega romantičnega popa se precej posrečeno zliva z južnoameriškimi ritmi, bogatimi kompozicijami in retrofuturistično psihedeliko, ki obuja spomine na ambientalne razsežnosti Jean-Michel Jarrea. Barvita, eksotično začinjena in nadvse poslušljiva glasbena izkušnja. J. P. https://www.youtube.com/watch?v=xpvpVbcKEqk (skladba »L'adulte«) Trostopenjska lestvica: +, o, - (https://www.facebook.com/koridor2014) (https://twitter.com/Koridor2014)

Slovo od Berlina: ko zgodbo pove priročna ventrilokvistova lutka

Konteksti (Tomaž Bešter), 31. avgust 2014 ― Marcel Štefančič jr. običajno piše zelo dobre, berljive in dinamične tekste. Takšne, ki so zlata jama za vse, ki iščejo reference na ta ali oni film, knjigo, osebo, znamko ali kaj drugega. Kot avtor ima izjemno moč sinteze vsega, kar pozna - in tega najbrž res ni malo - v sodobno živo besedilo, ki se upira ex cathedra naslavljanju svojega bralskega občestva. Mogoče zato, ker daje vtis, da mu je za to občestvo bolj malo mar. Mogoče to sploh ni pomembno. Dober tekst je pač težje najti. Zato sem bil toliko bolj vesel, ko sem videl, da bom na koncu ene zadnjih (seveda ne poslednjih) izdaj v zbirki Moderni klasiki, našel tudi spremno besedo, ki jo je podpisal prav Marcel. Spremna beseda stoji za besedilom Isherwoodovega Slovesa od Berlina in to pot priporočam, da je ne izpustite. V vsaj enem od bistvenih elementov interpretacije vsega, kar boste do tam prebrali, je ta spremna beseda njen nujen komplement. vir slike: bukla.si Slovo od Berlina je kompilacija krajših zgodb, ki je nastajala v tridesetih letih preteklega stoletja. Nastajala je v Berlinu. In to sta že dve informaciji, ki sami na sebi nista nič posebnega, ko pa ju namažemo na isto stran kruha, je zadeva popolnoma drugačna. Berlin je bil v začetku tridesetih let izjemno zanimiv, sploh, ko ga pogledamo z današnjimi očmi. Današnji bralci vemo, da so se takrat lomile mnoge slike, postavljene pred leti na ruševinah prve svetovne vojne. Lomila se je politična podoba Nemčije in na oblast je z odločnimi koraki stopal Adolf s svojo nacionalsocialistično stranko; lomila se je ekonomska podoba, v kateri ljudje niso več imeli služb, veliko je bilo revščine in strahu pred tem, kaj bo prineslo naslednje jutro (v strahu pa je najbrž najlažje prodati marsikatero bučko, čeprav so nekatere pustile mnogo prehude posledice, ki se vlečejo še danes); lomila pa se je tudi kulturna podoba, v kateri so, v navezi s tistim, kar je prinašala ekonomska kriza, najkrajšo nekaj let kasneje potegnili prav Židi. Ti so bili, kot je moč razbra
Deux jours, une nuit [Two Days, One Night] (2014)

Deux jours, une nuit [Two Days, One Night] (2014)

Filmski kotiček, 28. avgust 2014 ― Slovenski naslov: Dva dneva, ena nočDrugi naslovi: Two Days, One NightDržava: Belgija, Francija, ItalijaLeto: 2014 Žanri: DramaDolžina: 95' ,  ImdbRežija:  Jean-Pierre Dardenne, Luc DardenneScenarij: Jean-Pierre Dardenne, Luc DardenneIgrajo: Marion Cotillard, Fabrizio Rongione, Pili Groyne, Simon Caudry Filmi slovitega belgijskega tandema Dardenne so vedno pravo doživetje. Kakšnih posebnih informacij pred ogledom ne potrebujem, saj že vnaprej vem, kaj lahko pričakujem od bratskega dvojca, ki skozi celotno kariero secira življenja običajnih ljudi, navadno pripadnikov delavskega razreda, ki jih običajno upodabljajo neprofesionalni ali manj znani igralci. Dva dneva, ena noč  je v tem smislu izjema, saj sta brata glavno vlogo mogoče nekoliko nepričakovano zaupala francoski zvezdnici Marion Cotillard. Mogoče, kajti že njun prejšnji film Fant s kolesom in angažma že uveljavljene Cecile de France je nekako napovedal spremembo kadrovske politike. Kakorkoli, selekcija Cotillardove je v očeh nekaterih označena za sporno; izbira zvezdnice takšnega formata namreč ni v sozvočju z nepisanimi pravili filmskega social-realizma. Moram priznati, da tudi sam do neke mere razumem takšno argumentacijo in v večini primerov bi se z njo celo strinjal, a v tem primeru je observacija glede na prikazano igro Cotillardove enostavno odveč.   Glavna junakinja zgodbe je trideset in nekaj letna delavka Sandra, ki bi se po daljši odsotnosti zaradi bolezni morala vrniti na svoje staro delovno mesto. Toda delodajalec je vmes zaposlil novega delavca in majhno podjetje s samo šestnajstimi zaposlenimi, ki na trgu vedno težje ohranja konkurenčnost, si nikakor ne more privoščiti presežka delovne sile. Lastnik podjetja najde salomonsko rešitev: odločitev o Sandrini usodi prepusti njenim sodelavcem. Če se ti prostovoljno odpovejo letni nagradi, ki jim pripada po pogodbi, Sandra lahko obdrži službo. Na dan, ko Sandrini sodelavci odločajo o njeni usodi, nesrečna ženska že zgodaj zjutraj poseže po močnih
Iz oči v oči

Iz oči v oči

Pogledi, 28. avgust 2014 ― Mimi Podkrižnik je diplomirala iz novinarstva ter francoskega jezika in književnosti, magistrirala pa iz nadrealizma. Od leta 1998 je zaposlena pri časniku Delo, od leta 2008 kot novinarka zunanjepolitične redakcije. Za Delo je med drugim intervjuvala avtorje, kot so Michel Butor, Alain Finkielkraut in Andreï Makine, lansko jesen pa je s soavtorico Matejo Gruden objavila knjigo Na sončni strani Slovenije.

Gospa Radojka

Pogledi, 27. avgust 2014 ― Že več kot pet let je, kar nas je zapustila izjemna prevajalka in pronicljiva intelektualka, »žlahtna, starosvetno omikana in olikana postava« Radojka Vrančič, ki bi ob koncu avgusta praznovala rojstni dan. 

Časovna zanka svobodne volje

Pogledi, 27. avgust 2014 ― »V razpravah o svobodni volji teoretiki običajno izhajajo iz predpostavke, da morata biti za obstoj svobodnega dejanja izpolnjena dva pogoja: obstajati morajo okoliščine, v katerih je v resnici mogoče izbirati med več možnostmi, ki so na voljo, hkrati pa moramo biti prav mi tisti, ki se dejansko odločimo, kaj bomo izbrali.
še novic